HIM: ‘Venus Doom’ (2007)

Naslovnica albuma 'Venus Doom'.

HIM, to je samo krajšava za band imenovan His Infernal Majesty. Čeprav je takrat od zadnjega njihovega studijskega albuma minilo že leti dni, so fantje le zbrali ideje in ustvarili nov, že šesti studijski album, ki so ga poimenovali ‘Venus Doom‘.

Žal se ta album nič kaj dosti ne razlikuje od svojih predhodnikov, če se izrazim malo grše, izdali so album, ki ne pokaže čisto nič novega, je skoraj identičen predhodnim, brez posebnih presežkov, le da so zamenjana besedila in kitarski riffi malo obrnjeni.

Če so se prej fantje skrivali za mirnimi riffi, so se tokrat prikazali v drugačni luči, saj je album precej bolj žagajoč in podkovan s tršimi in bolj grobimi kitarskimi prijemi glede na svoje predhodnike.

Tisto kar je nekoč storil Tony Iommi s svojim prečudovitim bandom Black Sabbath se sedaj sliši na novem albumu finske skupine Him. Že samo v uvodni pesmi, bo moj prejšni stavek popolnoma potrjen, vse kar morate storiti je, da malo napnete ušesa in se prepustite glasbi.

Glede na prejšnje albume, se vidi da je dal frontman večji maneverski prostor tako kitaristu, kot tudi klaviaturistu, kar se vidi tudi po konstrukcijah pesmi.

Sicer pa skupino Him tvorijo v veliki meri kitara in vokal, vse ostalo je nekje v ozadju, sploh bas kitara nikoli ne izstopa kaj dosti. Če so bile pemi prej zgrajene enostavno in preprosto, tokrat zvenijo malo bolj kompleksno in nadgrajeno.

Sliši se, da je album kar malce baročno nakičen, a skupino HIM rešuje neverjetna melodičnosti, kar posledično pomeni, da ti album hitro zleze v uho in nenazadnje tudi pod kožo. Poleg vsega je v ospredju karizmatični Ville s svojim daleč prepoznavnim vokalom, mislim da o njegovem stilu petja niti ne rabim spregovoriti.

Ena izmed mojih lastnosti je, da če komad poznam, ga načeloma prepoznam že po prvem tonu. In to se mi je zgodilo že pri prvem komadu tega ploščka. Čisto na začetku se sliši, kot bi nekdo prižgal vžigalico. Hja, vesekakor je to skopirano od njihovih glasbenih sotrpionov, ki se imenujejo Rasmus.

Povsem identični intro z vžigalico so fantje Rasmus naredili že leta 2003 v pesmi »First Day Of My Life«. Čeprav se potem pesem povsem drugače razvije in gre v druge ekstreme.

Pesem »Venus Doom« je izredno melodična, sploh refren, ki iskreno povedano ne odkrije tople vode, človeka vseeno hitro zasvoji. Pesem sama po sebi ne bi bila nič posebnega, a ima v drugem delu inseriran tako odličen vokalni del, da človek za trenutek kar ostane z odprtimi usti. Tu se predvsem izkaže Ville z razponom glasu, izgleda kot da bi se želel malo pobahati kaj vse zmore, a vseeno je osupljivo.

V celoti je album precej mračen, le to mračnost pa so fantje začinili še z groznimi, mračni in žalostnimi besedili. Morda fantje vedno znova računajo na uspeh pesmi »Join Me In Dead«, ki je bila leta 1999 res svetovni hit. A s tem albumom si skoraj zagotovo upam trditi, da jim tega ne bo uspelo ponoviti.

Na albumu je vredno izpostaviti še dve pesmi in to sta ”Sleepwalking Past Hope” in “Cyanide Sun”, ki sta po mojem mnenju precej nadgrajene napram ostalim.

Še ena slabost albuma je prav gotovo to, da vsebuje samo devet pesmi in traja borih 48 minut.

V celoti pa so fantje spet v ospredje dali njihovo večne teme: dobro in zlo, smrt in življenje, strup …

Skratka, če zaključim oceno albuma, če ste ljubitelj skupine HIM, potem vam bo album zagotovo všeč in vas bo v pičli sekundi prepričal, ter osvojil vaše srce oziroma vaš heartagram, navdušil bo verjetno tudi ljubitelje klasičnih metal skupin kot so Nightwish, Rasmus, Evanescence in podobnih bandov. Ljubitelji bolj zahtevnih riffov in melodij, boste ob tem albumu ostali lačni.
Vsekakor pa si je album vredno preposlušati, čeprav ne pokaže nič novega, v sebi vseeno nosi določen čar!

SEZNAM SKLADB NA ALBUMU:
1. “Venus Doom” – 5:08
2. “Love in Cold Blood” – 5:54
3. “Passion’s Killing Floor” – 5:10
4. “The Kiss of Dawn” – 5:54
5. “Sleepwalking Past Hope” – 10:03
6. “Dead Lovers’ Lane” – 4:28
7. “Song or Suicide” – 1:10
8. “Bleed Well” – 4:24
9. “Cyanide Sun” – 5:54

* Producnta: Hiili Hiilesmaa, Tim Palmer
* Mixing: Tim Palmer
* Pomočnik mixinga: Jamie Seyberth
* Mastering: Ted Jensen
* A&R: Michael Goldstone
* Direktor fotografije: Matt Taylor, Ville Valo
* Design: Matt Taylor
* Naslovnica: David Harouni

oijdfodsjofiajds